Ali smo izgubili pot pri ustvarjanju učinkovite programske opreme?

V zadnjih desetletjih smo priča izjemnemu tehnološkemu napredku, ki je močno spremenil svet, v katerem živimo. Programska oprema ni izjema. Od dneva, ko je bil Microsoft Word dostavljen na prvi floppy disku, se je velikost in kompleksnost programske opreme eksponentno povečala. Čeprav se zdi, da so to spremembe na bolje, se moramo vprašati o pravi ceni te ‘naprednosti’. Ali naša neizmerna zmogljivost in neprestano povečevanje podatkov vodi v izboljšanje ali smo zgolj sužnji lastne inovativnosti?

V tem kontekstu je pomembno omeniti, da razvoj programske opreme ni več omejen na izpolnjevanje osnovnih funkcionalnosti, temveč tudi na zagotavljanje širše uporabnosti, integracije in vizualne privlačnosti. S tem pa prihaja tudi povečana poraba viri. Docker posode za strojno učenje v delovnem okolju lahko zasedejo tudi do 6GB, kar ne vključuje modelov. Očitno je, da razvijalci in podjetja vse bolj stavijo na moč in dostopnost strojne opreme, ne da bi se resno posvetili učinkovitosti ali optimizaciji.

Ravno nasprotno, obsedenost z ‘funkcijami’ in ‘grafičnimi izboljšavami’ pogosto vodi v situacije, kjer so osnovna dela, kot je urejevalnik besedil, obremenjena z neuporabnimi funkcijami, ki jih večina uporabnikov nikoli ne bo uporabila, hkrati pa tvorijo občuten del programske opreme. Nekateri komentarji uporabnikov jasno nakazujejo, da so nekatere ‘izboljšave’, kot so vgrajeni slovarji ali podpora za emoji, sicer koristne, vendar ne upravičujejo enormne rasti velikosti in zahtevnosti programske opreme.

image

Vprašanje pa ni le v količini porabljenih viri, temveč tudi v izgubi učinkovitosti. Kje so dnevi, ko je bila programska oprema zasnovana z mislijo na ekonomičnost? Razvoj na visokih performančnih strojih prikrije dejanske stroške neučinkovite kode, ki postane očitna le, ko se aplikacije izvajajo na manj zmogljivi strojni opremi. Ta trend ni skrit le v industriji programskih orodij, temveč je prisoten tudi v razvoju spletnih aplikacij, kjer se uporabljajo težki okviri in knjižnice, ki zahtevajo znatne vire.

Ob tem ne moremo mimo ekološkega vidika. Visoka poraba električne energije in elektronski odpadki, ki jih povzročajo vedno novi in zmogljivejši stroji, potrebni za poganjanje napihnjene programske opreme, predstavljajo resno grožnjo za okolje. Žal, kot pravijo nekateri komentarji, se v času, ko je ‘strojna oprema poceni’, malokdo odloči za bolj etičen ali trajnostno naravnan pristop.

V tem kontekstu se pojavlja upanje, da bi se industrija lahko ponovno osredotočila na optimizacijo in učinkovitost, ne le zaradi zmanjšanja stroškov, ampak tudi zaradi ustvarjanja bolj trajnostne in odgovorne tehnološke prihodnosti. Pomembno je razmisliti o povratku k osnovam – k manj zapletenim, a bolj premišljenim rešitvam, ki resnično služijo potrebam uporabnikov brez nepotrebnega zapravljanja.


Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *